Solata
Je počasi rastoča enoletna vrtnina. Znanih je veliko različnih sort. Je rastlina hladnih predelov, zelo dobro uspeva pri 10°C do 20°C. Pri višjih temperaturah je nagnjena k prezgodnjemu cvetenju. Zahteva rodovitna tla, ki zadržujejo vodo. Sejance presajamo, ko imajo pet do šest listov. Manjše sorte sadimo na 15 cm narazen, večje pa 30 cm.
Solato poznamo kot osvežilno in zdravo zelenjavo. Poznali so jo že stari Grki in Rimljani. V takratnem času so jo priporočali kot sredstvo za miren spanec in lajšanje bolečin. Solata vsebuje zmerne količine grenčin in citronove kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Pripravimo jo lahko na veliko načinov. Dobro ohlajena je nepogrešljiva v poletnem času.
Če raste solata počasi, je treba gnojiti z dušičnimi gnojili. V suhem vremenu jo zalivamo. Najneprijetnejši škodljivci solate so zelene in koreninske uši, gosenice, lazarji in polži, bolezni pa virus mozaika, peronospora, pomanjkanje bora in siva plesen.
Solato poznamo kot osvežilno in zdravo zelenjavo. Poznali so jo že stari Grki in Rimljani. V takratnem času so jo priporočali kot sredstvo za miren spanec in lajšanje bolečin. Solata vsebuje zmerne količine grenčin in citronove kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Pripravimo jo lahko na veliko načinov. Dobro ohlajena je nepogrešljiva v poletnem času.
Če raste solata počasi, je treba gnojiti z dušičnimi gnojili. V suhem vremenu jo zalivamo. Najneprijetnejši škodljivci solate so zelene in koreninske uši, gosenice, lazarji in polži, bolezni pa virus mozaika, peronospora, pomanjkanje bora in siva plesen.